Kam z biorazgradljivimi odpadki iz gospodinjstev:
V vsakem gospodinjstvu se pojavljajo biološko razgradljivi odpadki. Med te odpadke sodijo:
a) Zeleni vrtni odpad, zlasti:
– odpadno vejevje,
– trava,
– listje,
– stara zemlja lončnic,
– rože,
– plevel,
– gnilo sadje,
– stelja malih rastlinojedih živali,
– lesni pepel.
b) Kuhinjski odpadki, zlasti:
– zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,
– jajčne lupine,
– kavna usedlina,
– filter vrečke,
– pokvarjeni prehrambni izdelki,
– kuhani ostanki hrane,
– papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.
Vse odpadke, ki so primerni za kompostiranje, je treba ločeno zbirati. Pravilno ločene odpadke kompostirate v hišnem kompostniku. Če ne morete sami kompostirati odpadkov, jih lahko predate JKP Grosuplje. Biološko razgradljive odpadke zbirate v posebnih zelenih zabojnikih z zelenim pokrovom. JKP Grosuplje prevzema te odpadke ob plačilu. Stranke se lahko odločijo med 120 l in 240 l zabojnikom. V letu 2015 je JKP Grosuplje iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbralo 2.500 t biorazgradljivih odpadkov.
Biološko razgradljive odpadke je prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki. Pomembno je tudi, da biološko razgradljive odpadke oddajate razsute ali v biorazgradljivih vrečkah za smeti, saj plastične vrečke ne sodijo na kompostnik in v zelen zabojnik. Prav tako tja ne sodijo:
– plastika,
– steklo,
– kovine,
– keramika,
– kosti,
– maščobe,
– ostanki tekstila,
– vsebina vrečk za sesalce,
– zdravila,
– oblanci in žagovina obdelanega lesa,
– mačji in pasji iztrebki,
– plenice.
Kako hišno kompostirati:
Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to, ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.
Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešata. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 °C−60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.
Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami od 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Dozorel kompost je uporaben za gnojenje vseh vrst rastlin. Kompost odvisno od potreb zadelamo v vrhnji sloj zemlje (približno 1–4 l/m2).
Zavržena hrana:
V zadnjem obdobju se vse bolj zavedamo problematike zavržene hrane. Po nekaterih podatkih v EU vsako leto zavržemo 100 mio ton hrane. To pomeni, da se zavrže kar 1/3 pridelane hrane. V letu 2014 naj bi vsak prebivalec Slovenije pridelal približno 60 kg odpadne hrane. Odpadna hrana za gospodinjstva pomeni strošek, po podatkih EU 250 € letno.
Sami lahko naredimo marsikaj, da zmanjšamo količino zavržene hrane. Nekaj nasvetov:
Načrtujmo nakupe in kupimo le tiste izdelke, ki jih potrebujemo.Izogibajmo se nakupom izdelkov samo zato, ker so v akciji.V hladilniku bodimo pozorni na izdelke s kratkim rokom uporabe in jih porabimo, dokler so še užitni.Kuhajmo prave količine hrane in poskusimo uporabiti tudi ostanke hrane (na spletu lahko najdete zanimive recepte).Sadje in zelenjava, ki nista več idealne oblike in barve, sta mogoče še vedno uporabna. Uporabimo ju lahko za pripravo juh ali sadnih napitkov.
Skrbimo, da čim manj hrane konča med odpadki!
16666Kako ravnamo z biolosko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstev_FEB16 – lekt